Golob: Zaradi dviga obrambnih izdatkov ne bomo posegli v letošnji proračun in socialne pravice

Časovnica resolucije predvideva, da bo naša država dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo v letu 2025, leta 2026 bi za obrambo namenili 2,2 odstotka, leta 2027 2,4 odstotka, leta 2028 2,6 odstotka, leta 2029 pa 2,8 odstotka BDP, so dopoldne sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba.

Nova obrambna in varnostna politika bi prinesla usmeritve za večjo odpornost Slovenije, celovit koncept varnosti pa bi vključeval tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite kritične infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske varnosti.

Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije vključuje cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040, krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in novo strategijo slovenske obrambne industrije, infrastrukturo za dvojno rabo, vojaške zdravstvene zmogljivosti za javno zdravstvo in civilno prebivalstvo ter področje raziskav, razvoja, inovacij, vesolja, novih tehnologij in kibernetske varnosti.

Ob tem so v premierjevem kabinetu poudarili še, da je povečanje obrambnih izdatkov umeščeno v širši okvir premišljenega in odgovornega upravljanja z javnimi financami. "Krepitev varnosti pa bo potekala ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive," so dodali.

Golob: Naloga vlade je, da tak program izvede čim bolj racionalno

Premier Golob je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da živimo v nepredvidljivih in težkih časih, zato je naloga vlade, da poskrbi za varnost prebivalk in prebivalcev naše države. "Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja le z nakupi orožja, temveč da v sistem varnosti in odpornosti vključi čim večje število ljudi. Zato smo se pred letom in pol lotili celovite prenove obrambne in varnostne politike z namenom krepitve odpornosti slovenske družbe," je dejal.

Po premierjevih besedah bo Slovenija poleg Slovenske vojske po zgledu Teritorialne obrambe uvedla tudi "aktivne rezervne sile". Na tak način se bo izrazito povečalo število ljudi, ki bodo vključeni v obrambni sistem, zaradi česar bo lažje zagotavljanje varnosti in obrambe na državnem ozemlju, je dejal Golob.

"Obramba je bistveno več kot samo vojska. Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte za dvojno rabo. Tako v logistiko, luke, ceste, železnice, koridorje, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti," je naštel premier.

Izpostavil je, da se Slovenija zaveda svoje odgovornosti do zveze Nato, zato bo svoje zaveze tudi izpolnila. Vlada je pripravila načrt, po katerem bo Slovenija že do konca letošnjega leta dosegla dvoodstotni cilj izdatkov za obrambo, ti zneski pa se bodo postopoma višali, da "bomo do leta 2030 investirali že tri odstotke BDP za obrambo".

"Naloga vlade je, da tak program izvede čim bolj racionalno in v korist ljudi, ki živijo v Sloveniji, zato že danes napovedujem, da se iz tega naslova ne predvidevajo rezi v letošnji proračun, niti ne v zatečene socialne pravice ali druge pravice v prihodnosti. Morebitne dodatne stroške, ko bodo nastali, bomo financirali s pomočjo dodatnega zadolževanja. Ministrstvo za finance je že prejšnji teden v Bruselj poslalo zahtevo za uveljavitev odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bomo uporabili, če in ko bo to potrebno," je poudaril premier Robert Golob.

Kako bo potekal sprejem resolucije?

Pojasnil je še, da bo resolucija najprej 14 dni v javni obravnavi, šele nato pa bo o njej odločala vlada, hkrati pa jo bodo poslali tudi zvezi Nato. Z njo bodo usklajevali metodologijo konkretnega uvrščanja posameznih projektov v nabor.

Vzporedno s tem bo resolucija poslana tudi v obravnavo v državni zbor. "Namen je, da se oboje stakne pred junijskim vrhom Nata v Haagu in da imamo do takrat razčiščeno metodologijo, če bo seveda zavezništvo na to pripravljeno. Ne gre samo za Slovenijo, ampak za vse članice zavezništva. Z nekaterimi smo tudi v stikih in koordiniramo aktivnosti," je dejal predsednik vlade.

Po njegovih besedah vzporedno poteka priprava sprememb proračuna za leto 2026 in priprava proračuna za leto 2027, saj bodo konkretni projekti dvojne rabe za obrambo uvrščeni v ta dva proračuna.

Golob je še dodal, da so bila stališča resolucije najprej predstavljena koalicijskim partnericam, torej še pred sejo vlade, odzivi pa da so bili dobri. "Noben minister ni izrazil nasprotovanja, prav tako se nihče ni oglasil v negativnem tonu, ravno obratno. Enotnost koalicije je bila danes na vladi izkazana zgledno in verjamem, da bo tako tudi naprej," je rekel.

"Naš sistem bo zgrajen robustno in odporno"

Borut Sajovic, minister za obrambo, je poudaril, da je Slovenija varna država in to tudi ostaja, ob tem pa je zelo pomembno, da je ustrezno pripravljena, usposobljena in opremljena. "Zato, da gremo v korak s časom in v korak z geostrateškimi premiki. Danes kažemo, da se zadeve lotevamo bistveno širše kot samo na področju oborožitve, saj v zgodbo vključujemo vse resorje, ki skupaj pomenijo krepitev odpornosti države," je dejal.

Sajovic je razočaran, da prejšnjim vladam ni uspelo izpolniti cilja dveh odstotkov BDP za obrambo, kot je bilo dogovorjeno na vrhu zveze Nato leta 2014, ob tem pa je izpostavil, da je bilo v obdobju aktualne vlade narejeno veliko na področju modernizacije in opremljanja Slovenske vojske ter krepitve vseh obrambnih sistemov.

"Dosegli bomo zmogljivosti, ki jih predpisuje zavezništvo, zraven pa v skladu z ugotovitvami vaje 'odpornost 24' krepili tudi civilno in gospodarsko obrambo, uspešni pa smo tudi na področju kadrovskih virov. Ključna sta pripadnik in pripadnica obrambnega sistema, zato se tudi številčno krepimo. Mirnodobna sestava skupaj s pogodbeno rezervo šteje 10.000 članov, naše projekcije in načrti do leta 2040 pa gredo do številke 30.000. Naš sistem bo zgrajen robustno in odporno, da lahko v primeru potreb ustrezno opremimo, zavarujemo in usposobimo kar precej višje število," je dejal.

Boštjančič: Povečanje na dva odstotka BDP za obrambo ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva

"O rebalansu proračuna za letošnje leto ne razmišljamo, smo pa kljub temu poslali v Bruselj zahtevo za uporabo odstopne klavzule. Ta bo v naslednjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih izdatkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta," je izpostavil finančni minister Klemen Boštjančič.

Pojasnil je, da se rast obrambnih izdatkov ne bo vštevala v neto javnih izdatkov, ki so trenutno glavna spremenljivka novih fiskalnih pravil. Evropska komisija je namreč države članice EU pozvala, da kolektivno podajo zaprosilo za uporabo odstopne klavzule. Ker ima Slovenija po Boštjančičevih besedah trenutno dober javnofinančni položaj, celo enega boljših v Evropi, kakšnih težav ne pričakuje.

"Povečanje na dva odstotka BDP letos ne pomeni, da bomo za obrambe izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge namene, opredelili kot obrambne izdatke," je dejal finančni minister.

Po njegovih navedbah Slovenija že dlje časa krepi odpornost na različna tveganja in šoke, vlaga v vojsko, infrastrukturo, zdravstvo in tudi znanost, vse to skupaj pa povečuje odpornost naše države.

Bratušek: 30 odstotkov sredstev za gradnjo bomo prikazali kot strošek za večjo odpornost

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je poudarila, da sta na področju vojaške mobilnosti za Nato pomembna koridorja od Kopra do Madžarske in od Kopra do Hrvaške. Kot je izpostavila, so z obrambnim ministrstvom v preteklih mesecih na omenjenih koridorjih določili tako imenovane kritične točke oziroma ovire, ki jih je treba odpraviti.

"Mislim, da je popolnoma logično, da bomo del sredstev, ki so namenjena za gradnjo oziroma obnovo naše infrastrukture, prikazali kot strošek za večjo odpornost naše države. V te stroške niso vključene celotne vrednosti teh investicij, ampak samo 30 odstotkov, kar za letos znese 221 milijonov evrov," je pojasnila Bratušek.

Da so pri odpornosti države pomembne tudi investicije v zdravstveno infrastrukturo, pa je poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Pri tem je posebej izpostavila projekt nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo stal na območju bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani. Ta projekt je po navedbah ministrice že vključen v načrt razvojnih programov, vse ostale investicije pa bodo izbrane tako, da bodo krepile javno zdravstveno mrežo.